Od srede do srede: komentirata Janez Markeš in Ali Žerdin

Mar 14 2019 131

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin vsako sredo komentirata, kaj se je dogajalo po Sloveniji (in včasih po svetu).




























021 O tovarni Rog
Jun 08 2016 20 mins  
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o dogajanju v tovarni Rog, kjer je v ponedeljek izbruhnil spor med varnostniki podjetja Valina in uporabniki Roga. Delavci gradbenega podjetja Dolinšek Transport so namreč v tovarno Rog pripeljali gradbeno mehanizacijo, ker naj bi začeli s pripravami na napovedano rušenje objektov. Žerdin meni, da je bil vrstni red dogodkov napačen, saj so najprej prišli »prenasilni varnostniki«, šele nato je prišlo do javne razprave. Argument zagovornikov rušenja je, da je na območju tovarne Rog potrebno narediti nove »bleščeče prostore, ki bodo namenjeni sodobni potrošniški kulturi.« Drugi argument, za katerim stojijo uporabniki Roga, pa je, da je potrebno dejavnost, ki je do sedaj potekala v Rogu, vzdrževati. Ali je dejavnost v Rogu družbeno koristna? Glede na to, da so v teh prostorih alternativno organizirali izobraževanje beguncev, pomoč izbrisanih in podobno, torej nekaj, kar bi sicer morala početi država, zagotovo lahko rečemo, da je bilo to družbeno koristno delo, meni Markeš. »Ta dejstva so nesporna, saj jih niti občinski veljaki ne zanikajo oziroma jih celo pohvalijo.« Tukaj se srečujeta dva popolnoma različna svetova, pri katerem je eden prevladujoč, drugi pa odhajajoč, pove Markeš. Prebivalci Roga, ki so odprti za vse, želijo, da se njihov kulturni način prepozna za enako suverenega in avtonomnega kot vsi ostali in da ohranijo svojo vlogo, kakršno so poznali do sedaj. Zoran Janković se zdaj vede, kot da je mesto njegova last. Mestna občina je skupnost in ljudje, ki delujejo v Rogu, so ravno tako prebivalci Ljubljane kot drugi.




025 O Karlu in Luki
Jul 06 2016 26 mins  
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o potezi zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je v zaradi zapletov z arbitražo premieru Miru Cerarju v petek ponudil svoj odstop. Erjavec je ponudil odstop zaradi ugotovitev arbitražnega sodišča. Zdelo se je, da je ta ponudba vljudnostne narave, vendar ima nedvomno vsebinsko dimenzijo. Problem je v tem, da je Erjavec za lokalne medije povedal več, kot bi smel povedati glede na sklenjen sporazum o arbitraži, meni Markeš. Gre za nezrelo poslovanje ministra za zunanje zadeve na točki, ki je res strateškega pomena. Slovenija je pravila igre kršila zaradi komunikacije med arbitrom Jernejem Sekolcem in uslužbenko ministrstva za zunanje zadeve Simono Drenik ter Erjavčevih izjav. Spodobilo bi se, da bi zunanji minister zapustil svoj položaj, meni Markeš. Z njim se strinja tudi Žerdin, saj meni, da je »katalog Erjavčevih napak« že precej obsežen. Hrvaška v tej igri ni nedolžna, saj so hoteli arbitražni sporazum v vsakem primeru razdreti, saj so ugotovili, da jim (potencialno) ne koristi. Hrvaška je razumela, da jim je arbitražni sporazum vsiljen, da dobijo zeleno luč za vstop v EU. Zeleno luč so dobili, potem pa so iskali izhod iz arbitraže. Pametna diplomacija bi morala to predvideti. Zakaj Karl Erjavec ne odide oziroma ni odšel? Očitno je, da premier Miro Cerar politično stabilnost in čvrstost svoje koalicije postavlja pred vse možne zaplete. Karl Erjavec ima zelo močne adute. On nikoli ne bi predlagal svoje razrešitve, če ne bi vnaprej vedel, da je Cerar ne bo sprejel. Komentatorja sta spregovorila tudi o dogajanju v Luki Koper.



027 O anonimkah iz Sove
Aug 17 2016 22 mins  
Ne o olimpijskih igrah temveč o zadnjih anonimnih pismih iz Slovenski obveščevalno-varnostne agencije tokrat govorita Delova politična komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš. Kaj anonimka lahko pove o tem, kaj se dogaja v pomembnem delu državnega sistema? Turbulence, ki so jih povzročala anonimna pisma, so običajno prihajale, da bi obelodanile odnos med vlado in relevantno opozicijo, torej SDS. Ko je bila SDS v vladi, pa so bile običajno tako rekoč narejene po njenem nareku, pove Markeš in doda, da bi sicer bilo treba vreči v koš. »Ko slišim o aferah v vojski, na policiji, v Sovi, ki spominjajo na Jamesa Bonda, se mi izpiše na radarju SDS, Janez Janša. Morda mu delam krivico, a veliki hobotnični konstrukti so pokazali prav to.« Je pa treba vedeti, da se v takšnih pismih skrivajo le elementi resnic, predvsem pa je v njih veliko laži. Pri tem sodelujejo tudi posamezni medijski kanali, ki jih izkoristijo za politične namene. »Sama politična praksa nas poučuje, da je anonimnost posegla globoko v temelje politične kulture, ki je pravzaprav nimamo,« še doda Markeš. V Sloveniji je problem tudi v tem, da ljudi sistemsko napotujemo k anonimnosti. Ne nazadnje na policijskih avtomobilih piše »anonimni klic«, prijatelj pa prijatelja anonimno prijavi. Markeš meni, da gre pri tem za razpihovanje navad, ki niso najboljše: potrebno je razmisliti, v katerih primerih je anonimka smiselna, potrebna, v katerih pa privzgaja napačne družbene navade.













039 O zdravniških zahtevah
Nov 16 2016 28 mins  
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o zdravniških zahtevah v pogajanjih z vlado. Kakšen je namen stavkovne zahteve? Markeš meni, da gre za prikrit namen po privatizaciji zdravstva oziroma po preoblikovanju javnega zdravstva. Nedvomno je potrebno zdravnikom zagotoviti boljše in strokovno bolj sprejemljive pogoje ter povečati število zdravnikov. To je predmet razprave, ne pa prikrita želja po privatizaciji. Markešu se zdi problematično tudi pomanjkanje razprave o korupciji in subsidiarnih sistemih, ki ustvarjajo to korupcijo, ne vidi pa niti načelne razprave o vlogi zdravstva v slovenski družbi in državi. Razpravlja se zgolj o plačah, nagrajevanju in pogojih dela, podobno kot v zasebnem sektorju. »Torej na eni strani bi imeli varstvo javnega sektorja, na drugi pa plačilo zasebnega sektorja.« Predlog predsednika zdravniške zbornice Andreja Možine, da bi se javni zdravstveni zavodi preoblikovali v gospodarske družbe, za sabo potegne popoln preobrat v filozofiji poslovanja zdravstva, meni Žerdin. Gospodarska družba ima po zakonu o gospodarskih družbah prioritetno nalogo in ta je ustvarjanje dobička. Poslanstvo zdravstvenega doma bi bilo torej po novem ustvarjanje dobička. Ko si enkrat gospodarska družba in je tvoje ključno poslanstvo ustvarjanje dobička, potem si lahko izmišljuješ, ali boš vzel vhodno »surovino«, ki je malce betežna ali boš jemal, kot je v opisu del in nalog zavodov, vse po vrsti ne glede na njihovo zdravstveno stanje. Če vzameš minimalno bolehne, imaš lahko gospodarski rezultat toliko boljši. »Dilema je skoraj popolnoma enaka kot v javnem šolstvu.«






043 O prihodu Donalda Trumpa
Jan 11 2017 25 mins  
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o slovesu ameriškega predsednika Baracka Obame in prihodu njegovega naslednika Donalda Trumpa. Novembra bi lahko zmagal kdo drug. Okoliščine so bile zrele tudi za Sandersa. »Da Hillary Clinton ni zmagala, niti ni slaba novica,« meni Markeš. »Težko si predstavljam, kaj bi razveljavilo volilni rezultat, razen če nastopijo nove okoliščine, o katerih danes namigujeta ameriški in britanski tisk.« Morda bi to lahko sprožilo ustavno obtožbo zoper izvoljenega predsednika ZDA. »A je po moji oceni do te točke še precej daleč,« meni Žerdin. Negotovost, ki je zajela ZDA, je precejšnja že zato, ker je Donald Trump sam po sebi politična figura, ki kar precej onečašča ameriško demokracijo. Že zaradi nenehnega tvitanja. Če si »praznih hlač« in razposajenega značaja, lahko počneš karkoli hočeš, ko pa prevzemaš položaj, ki je globalno tako pomemben, je treba pokazati zadržanost. »Problem prihodnjega časa je, da vzvode oblasti prevzemajo egocentrične in narcistične osebnosti.« Ameriška igralka Meryl Streep je te dni med govorom na podelitvi filmskih in televizijskih nagrad zlati globus opozorila na dejstvo, da je, ko je bil še predsedniški kandidat, s pozicije moči žalil novinarja, ker mu je postavljal vprašanja, ki mu niso bila všeč. Novinar je bil telesno oviran, iz česar se je Trump še posebej norčeval. Streepova je predsedniku (ne da bi ga imenovala) postavila negativni spomenik arogance in neumnosti, Trump pa se je v svoji netaktičnosti takoj odzval in jo razglasil za slabo igralko.

045 O bogatih, ki vladajo svetu
Feb 01 2017 21 mins  
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o Oxfamovem poročilu, ki pravi, da osem najbogatejših Zemljanov premore več kot polovica najbolj revnega dela človeštva. »Samo vprašanje časa je, kdaj bo počilo,« meni Markeš, ki ob tem spomni na francosko revolucijo. Bridki konec je nekaj stoletij nazaj doživela kitajska civilizacija in je potem dolgo potrebovala, da se je vrnila v prvotno stanje. Ena od teorij je, da civilizacija propade v trenutku, ko so notranja protislovja, vezana na razporeditev bogastva znotraj civilizacije, prevelika. Zahodna civilizacija je na tej točki, meni Žerdin. »Nikoli ne bomo pristali na to, da bodo določeni ljudje prigrabili ves svet in postali zato večvredni. To je popolnoma nemogoče.« Nesorazmerja, ki se vzpostavljajo, brišejo prostor ljudi, ki imajo zavest o svobodi. V želji po obrambi pred nečem, kar nas ogroža, naredimo še večjo neumnost in izberemo ljudi, ki so del problema, namesto rešitve, pove Markeš in ob tem spomni na Trumpa. »Lisice in volkovi se zbirajo, da bi razpravljali, kako bodo zaščitili perutnino. To je norost,« pove Markeš, ki se mu zdi nesprejemljivo, da se v Davosu zbirajo »ošabni politiki in tisti, ki imajo polne žepe denarja, da razpravljajo o naši prihodnosti. Kdo pa so, da bodo razpravljali o naši prihodnosti.« A Davos ni edini takšen center, kjer razpravljajo o smereh razvoja celotnega planeta, doda Žerdin.







051 O reševanju Cimosa
Mar 01 2017 24 mins  
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o aktualni problematiki povezani z nesojeno prodajo Cimosa. Plan B v tem trenutku pomeni prazno frazo z zelo nejasnim učinkom, meni Žerdin. Cimos je v bistvu zelo težak bolnik, ki se postavlja v serijo drugih zelo težkih bolnikov v preteklosti. Po mnenju Markeša delavci končni usodi nikakor ne bodo mogli ubežati. Ceno bodo plačali tisti, ki niso krivi. »Da so stroški dela previsoki, je najbolj neumna mantra.« Slovenija je sestavljena iz tovrstnih zgodb, ki se jih dojema kot nesporazum, v resnici pa gre za način poslovanja. Morali bi se začeti pogovarjati, kdo je zamočil, in ga zelo jasno poklicati k odgovornosti, ki ni samo sodna. Markeš se ob tem dotakne tudi zapletov okoli zaščite terana. Jasno je predvsem to, da nič ni jasno, in da bo Slovenija na koncu najverjetneje potegnila kratko. Če bi bil takrat, ko je bilo potrebno zaščititi teran, nekdo zadolžen za ureditev papirjev, potem je treba tega človeka poklicati na odgovornost. V tem primeru bi bilo prav, da bi ostal tudi brez službe, saj je »nepošteno, da je prejel plačilo za delo, ki ga ni opravil.« Sem oboževalec papeža Frančiška, še pove Markeš, s čimer misli predvsem na nedavno izjavo papeža, da je dvoličnost katolikov neskončno slabša kot ateizem, ki dela dobro. »Veliko katoličanov s tem, ko svojih zaposlenih ne plačujejo dovolj dobro, ko izkoriščajo ljudi in perejo denar, povzroča škandale,« je v četrtkovem nagovoru dejal papež Frančišek.

052 O nezaupnici Zdenki Čebašek Travnik
Mar 08 2017 20 mins  
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o nezaupnici zaradi previsoke plače, ki jo bo, kot predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, prejemala Zdenka Čebašek Travnik. Pobudo za glasovanje o nezaupnici so podali štirje regijski odbori zbornice. Delegati skupščine bodo o glasovali 15. marca. Žerdin meni, da je razlog bolj zapleten in je plača le izgovor. »Tukaj se krešejo silni interesi.« Na kakšne interese moramo biti torej pozorni? Markeš je ob tem spomnil na prikrite interese po privatizaciji zdravstva, ki so prišli na plano po umoru v izolski bolnišnici. Tedanji predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina in predsednik Fidesa Konrad Kuštrin sta na »neprimeren način začela obtoževati« ministrico, ministrstvo in splošno javno zdravstvo neučinkovitosti in posledično dolgih čakalnih vrst, zaradi česar je bil zdravnik v izolski bolnišnici ustreljen. V nadaljevanju se je zlagoma izkazovalo, da se k temu priliva še interes po privatizaciji zdravstva. »Metoda diskvalifikacije zaradi plače je klasična udbovska metoda, ki jo je prevzela desnica. Dejstvo, da je Zdenka Čebašek Travnik tarča tako primitivne metode, nakazuje na to, da je tukaj nekaj zelo narobe.« Njena plača je enaka plači njenega predhodnika, če upoštevamo, da je Možina za svojo plačo delal 80 odstotkov svojega delovnega časa. V ozadju lobijev so milijoni in milijarde. Ko se nekdo obesi na plačo enega človeka, je nekaj zelo narobe. To so stare, nizke in podle metode. Če imajo ljudje, ki so v najožjem krogu Zdenke Čebašek ali pa tisti, ki uživajo visoko stopnjo integritete v javnosti, kakšne pripombe, bi jim prisluhnil, pove Markeš. »Potem bi zadevo vzel resno.«



055 O izstopu VB iz EU
Mar 29 2017 21 mins  
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o sprožitvi 50. člena lizbonske pogodbe, s čimer je Velika Britanija uradno začela postopek izstopa iz EU. »Se strinjaš, da gre danes za zgodovinski dan?« Žerdin vpraša Markeša. »V vsakem primeru, saj se kaj takega še ni zgodilo.« To, kar je Anglija počela Evropi, zdaj ne dovoli, da bi Škotska njej. Ta otoški egoizem gre zelo daleč in je zelo samodestruktiven. Kapital je po Evropi resnično podivljal, pove Markeš, ki meni, da bo treba začeti razpravljati o socialni Evropi. Romunski delavec bi moral imeti enak standard socialnih pravic kot nemški. To bi moralo biti v Evropi standard. Da Evropa ni postavila socialnih standardom, gre v veliki meri pripisati tudi Angliji, ker je favorizirala neoliberalizem, na koncu pa je prva skočila s tega vlaka. V kmetijskem segmentu prebivalstva je Evropa vendarle bila socialna, na razmišljanje sogovornika odgovarja Žerdin. Idealna pozicija angleških pogajalcev je, da Anglija ohrani vse privilegije do Evrope, obenem pa izstopi brez obveznosti. To je iluzija. Ljudje so volili iluzije, ki bodo stale okoli 60 ali 70 milijard evrov. Industrija, predvsem finančna, bo zbežala iz Anglije. Avtomobilska industrija se deloma že seli, saj izstop iz EU pomeni carine, kar pomeni višje cene in nekonkurenčnost. London je bil največje finančno središče na svetu, New York je bil šele drugi. Zdaj je čas za premišljevanja o novi Evropi, ki je definitivno že tukaj.





059 O zmagi Macrona
May 10 2017 23 mins  
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o zmagi sredinskega kandidata Emmanuela Macrona na francoskih predsedniških volitvah. V drugem krogu je prejel 66 odstotkov glasov, njegova nasprotnica, desničarska kandidatka Marine Le Pen, pa 34 odstotkov. Najhujše se torej ni zgodilo, saj ni zmagala manj odkrita postfašistična politika, ampak zmerno konzervativna opcija, pravi Žerdin. V Franciji je prevladal finančni kapital, industrijski kapital, ki je bil pred desetletji v Franciji precej močan, pa te moči nima več. Kdo pa je agent finančnega kapitala v francoski politiki? Človek, ki je pred tremi dnevi kar precej prepričljivo dobil francoske volitve. Macron je svojo poslovno kariero začel tako, da je kot uslužbenec starodavne banke Rothschild švicarskemu Nestleju prodal Pfizerjevo prehransko divizijo in ob tem zaslužil svoj prvi milijon. Potem je izpeljal še nekaj podobnih poslov in si v rosnih letih zagotovil eksistenco za naslednjih 65 let. Nato pa je prestopil v politiko. Ni se zgodilo prvič, da je nekdo iz banke Rothschild postal predsednik Francije. Macron je dal tudi nekaj svetlih poudarkov, ko je na primer rekel, da bi okrepil šolski sistem. Problem pa je, da je obljubljal stvari, ki so kontradiktorne, pove Markeš, ki meni, da so ljudje Macrona volili, ker niso želeli Le Penove. Podobno so do sedaj potekale slovenske volitve, ki so bile vse v odnosu do Janše. V Franciji pa so se volitve izrodile v odnosu do Le Penove. Volilna abstinenca 12 milijonske populacije tudi govori zase. Naslednje leto pa pride na vrsto Italija, ki ima prav tako zelo močne ideje o izstopu iz Evropske unije.





064 O prepovedi rdeče zvezde
Jun 28 2017 21 mins  
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o simbolnem pomenu rdeče zvezde. Zveza društev MORiS je namreč izrazila pobudo o prepovedi koncerta na četrtkovem ljubljanskem Kongresnem trgu, ki ga pod imenom Nosil bom rdečo zvezdo sklicuje Svetlana Makarovič. Pobudniki prepovedi koncerta pravijo, da je rdeča zvezda totalitarni simbol, zaradi česar je prireditev potrebno prepovedati. Žerdin njihovo pobudo dojema z enakimi vatli kot je bil pred tedni v Mariboru prepovedan koncert hrvaškega pevca Thompsona Perkovića. »Če so vatli, kakršni veljajo za Thompsona, blizu ustašev, potem je treba prepovedati tudi dogodek, na katerem bo v prvi vrsti stala Svetlana Makarovič.« Rdeča zvezda. Ali je to totalitarni simbol? Ali je to simbol nečesa drugega? Žerdin razmišlja, da je rdeča zvezda daleč od tega, da bi bila totalitarni simbol: »Jaz ta simbol srečujem marsikje, na nalepki nekega piva, srečam ga v grbu mesta Chicago in še kje.« Markeš opozori, da se je pred razpravo o rdeči zvezdi smiselno vprašati, katero igro sploh igrati: »Zdi se mi, da predlagatelji pobude računajo na to, da bomo začeli razpravljati o simboliki.« Takoj posumi tudi na politični aspekt pobude: »Prvo kar je se mi zdi, da delajo dogovorjeno politiko. Ta pa je v povezavi s kakšno desno stranko, kar je logično, pelje nas na teren prepira, ki nas vedno znova naplahta.« Ker ko ti nekdo podtakne debato in ti v njo privoliš, je on po pravilu močnejši: »Ker se primitivec v primitivnih zadevah bolje znajde kot neprimitivec. In debate o patriotskih nacionalističnih zadevah so vedno primitivne.« Primerjava s Thompsonom je po besedah Markeša zato zelo simptomatična.

065 O obisku Trumpa
Jul 05 2017 22 mins  
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o srečanju voditeljev držav Pobude treh morij, na katerem bo poseben gost predsednik ZDA Donald Trump, udeležila pa se ga bosta tudi slovenski predsednik Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Kolinda Grabar Kitarović. Slednja se bo v Varšavi ločena srečala tudi z ameriškim predsednikom. Dogodek je vreden pozornosti, saj lahko, vsaj do neke mere, vpliva na stanje v Evropski Uniji, meni Žerdin. »Oblast nagovarja državljane, naj pridejo pozdraviti Donalda Trumpa, se pravi, da so zainteresirani za uveljavitev predvsem protibegunske politike, s tem pa posledično zabijejo klin tudi v EU.« »Pahorju bi bilo treba svetovati, naj se ne pusti ujeti na limanice, Slovenija namreč spada v Evropo, ki ima ustaljene humanistične vrednote. Pahor naj ima v mislih, da Slovenija spada v neko drugo Evropo, ne v srednjo. Zlasti pa ne pod okrilje Poljske, Madžarske ali Hrvaške. V tem okviru politične kulture se ne bi želel gibati,« pove Markeš. Pobuda Poljske, da s kontroverznim Trumpom poskuša vznemirjati Evropo in ustvarjati novo pobudo, ki je že v samem izhodišču obsojena na propad, je bila opažena. »Kdorkoli hodi skupaj z Donaldom Trumpom, mora vedeti, da hodi z egoistom, ki bo vedno delal izključno zase. V svojem programu je Trump vendarle rekel America First, s čimer je mislil Donald Trump first.« Komentatorja se v pogovoru dotakneta tudi implementacije arbitražne sodbe. »Slovenija je prejšnji teden z arbitražo definirala zadnjo etapo osamosvojitve.« Razsodba sodišča je po mnenju Markeša dogodek, ki ga nadaljnja procedura, karkšna koli že bo, težko spremeni.

066 O spomeniku vsem žrtvam vojn
Jul 12 2017 26 mins  
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o odkritju spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanimi žrtvami na Kongresnem trgu v Ljubljani. Smo s spravo bližje ali še bolj oddaljeni kot leta 1990, ko je bila v Kočevskem Rogu prva spravna manifestacija? Leta 1990 je bila storjena napaka že s tem, da sta se spravljala predsednik države in ljubljanski nadškof, meni Markeš. »Je bil nadškof mogoče vodja vojaške skupine, ki se spravlja?« Zdajšnji spomenik bi moral biti v ideji postavljen kot obelisk, da bi se dvigal v nebo in zanikal osebno noto dogajanja, ki je bilo objektivno (politično ali ideološko) videti razdeljeno. To je bila ideja Spomenke Hribar, ki jo je postavila leta 1983 v eseju Kriva in greh. Ljudje se v življenju znajdemo v tragičnih zgodbah, podobno kot se liki v grških tragedijah, in naenkrat ugotovimo, da smo krivi za nekaj, česar nismo zagrešili. Smo torej popolnoma nedolžni, a ko v nas projicirajo objektivne zgodovinske dogodke pademo v matrico krivde. Markeš ob tem izpostavi tudi neinformiranost v tistem času, saj ni bilo interneta, da bi ljudje lahko delali primerjave ali ocene, ampak se je bilo treba zanesti na ljudi, ki jim verjameš. Ljudje so se bodisi odločali bodisi so »padli« v odločitve, ki niso bile njihove. In potem se je zgodilo, kar se je zgodilo. Pravzaprav to ni spomenik sprave, ampak je dejansko to, kar pravi zakon - spomenik žrtvam vojne. Se pravi, da je država svojo dolžnost na klavrn način opravila, pri spravi pa je zanesljivo nismo.


067 O Severni Koreji VS. ZDA
Aug 16 2017 19 mins  
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o jedrskih raketah, ZDA, Severni Koreji, Trumpovem besedovanju in pa o tem, kaj nas čaka jeseni - s poudarkom na predsedniških volitvah. Po »dolgem dopustu« se komentatorja sprašujeta, kakšna bo prihajajoča jesen? Kot je opozoril ruski zunanji minister Sergej Lavrov, je kljub odloženemu raketnemu napadu na otok Guam v Tihem oceanu, zelo visoka nevarnost, da se kaj zgodi. Kot pomembno akterko sta s svojo gospodarsko močjo izpostavila Kitajsko: »Ko je ta napovedala embargo, da v Severno Korejo ne bo več izvažala, je situacija postala resna«. Tako kot tudi vojne poganjajo ekonomske interesi, tudi vojne preprečujejo ekonomski interesi. Severno korejski voditelj Kim Džong Un z jedrskimi raketami ne premore racionalnosti, ki po Markeševem mnenju v Evropi še prednjači: »Evropa še premore racionalen diskurz; tudi v mednarodnih gabaritih je treba svet vrniti k racionalnosti«. Prav racionalnega diskurza pa primanjkuje ameriškemu voditelju, za katerega Delova komentatorja ugotavljata, da ni dorasel svoji funkciji. Njegovi odzivi so bili neuravnovešeni: naprej je odgovornost naprtil vsem, nato je govoril o nesprejemljivosti rasizma, tretji dan pa se je zopet korigiral. »Neobičajno je to, da je bilo sporočilo naše rojakinje in prve dame Melanie Trump bolj jasno, kot so protislovna sporočila njenega moža,« ugotavlja Markeš. »S tem je Donald Trump družbeno govorico postavil na nivo, za katerega se je zdelo, da je presežen,« dodaja Markeš, ki ugotavlja, da se politika danes noče več gibati v nezanimivi sivi coni, kjer se dogajajo racionalne stvari, ampak je vse postalo resničnosti šov. Z mislijo na to sta se komentatorja lotila tudi jesenskih predsedniških volitev, za katere si želita, da se bodo razvijale v bolj resno smer, da ne bodo vztrajale le v klovnovskih razsežnostih.



070 O predsedniških kandidatih
Sep 07 2017 24 mins  
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš se zopet lotevata aktualne teme o predsedniških kandidatih. »Gospa iz resničnostnih šovov ni vredna obravnave,« predsedniško kandidaturo Angelce Likovič komentira Markeš, ki meni, da je smiselno še malce počakati, da bodo velike stranke še postregle s svojimi aduti. »Ni videti, da bi kaj revolucionarnega ali pa alternativnega prišlo na sceno. Če bo ostalo tako kot je, bo igro vodil Borut Pahor. Po resnosti in programskem izzivu je alternativa NSi.« Markeš ob tem spomni na govor Pahorja na blejskem strateškem forumu, ki je bil po njegovem mnenju zelo smiseln, saj je izpostavil, da mora biti implementacija arbitražne sodbe prijateljska in umirjena. »Miro Cerar je povedal isto, ampak je dodal časovni okvir, po katerem bo Slovenija začela enostransko ukrepati. Na tretji strani je bil pa Karl Erjavec, ki je dejal, da je nespoštovanje arbitražne sodbe s strani Hrvaške nezaslišano in nesprejemljivo ter da je potrebno nemudoma ukrepati.« Ni malce preveč, če takšen dogodek, kot je blejski forum, ki je namenjen strateškim svetovnim razpravam, obremeniš z eno samo tematiko - implementacijo arbitražnega sporazuma? Kot poudarja Markeš, bo sodba na koncu tako ali drugače izvršena, nazaj na stara izhodišča ne bomo šli, Hrvaški pa odpremo vrata, ki jih bo lahko častno prestopila. Komentatorja se dotakneta tudi dogajanja v Severni Koreji, ki je v nedeljo izvedla že šesti jedrski poskus, kar mednarodna skupnost ostro obsoja.

071 o Junckerjevem govoru
Sep 15 2017 20 mins  
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o današnjem govoru predsednika evropske komisije Jean Clauda Junckerja o stanju Evropske unije. Juncker vladavino prava postavlja v središče svojega govora, najavlja pa tudi širitev schengenskega območja in med drugim vanj vabi tudi Hrvaško, izpostavi Žerdin. »Se ti zdi to hladen tuš za Slovenijo?« vpraša Markeša. Poudaril je vladavino prava in posredno Hrvaški povedal, da je v primeru širitve schengna nekatere stvari pač treba spoštovati. »Izrecno je poudaril, da zahteva in pričakuje spoštovanje sodb sodišča Evropske unije.« Juncker je bil z desno nogo potopljen zelo globoko v neoliberalnem močvirju, v agendo skupnega trga in velikih korporacij. Zdi se, da je v današnjem govoru v dobro EU naredil nekaj premikov. Kar je res pomembno, kar je povedal, je to, da Evropa mora postati in ostati socialna država. Vladavina prava je edini model, ki omogoča predvidljivost, vnaprej znane kriterije, hladne možgane in sožitje. Tipičen primer je arbitražna sodba. Vse druge rešitve so neracionalne in nemogoče. »V tem govoru so zajete vrednote, kakršne poznamo iz ustanovnih listin OZN.« Komantatorja se dotakneta tudi poteze premiera Mira Cerarja, ki je predsednika parlamentarnega odbora za obrambo Žana Mahniča pozval, naj umakne predlog za sklic seje odbora, na kateri naj bi govorili o pripravljenosti slovenske vojske na možne konflikte ob implementaciji arbitražnega sporazuma. Cerar nima pravice zahtevati, da se umakne predlog za sklic seje odbora, ne glede na to, ali predsednik odbora DZ za obrambo Žan Mahnič zlorablja svoj položaj, kar verjetno je res. Po drugi strani ima pa Cerar prav, ko je pojasnil, da se ne vtika, ampak da je tudi njegova dolžnost, da pove, da je to oslarija.

072 O fenomenu navijaštva
Sep 21 2017 21 mins  
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš danes razpravljata o fenomenu slovenskega navijaštva ob zgodovinskem uspehu košarkarske rezprezentance, ki je v Instanbulu osvojila naslov evropskega prvaka. »Nekaj mora biti narobe, če šport pri ljudeh precej bolj odzvanja kot sistemi družbenega smisla ali pa religija. Tudi religija nima takšne vloge, kot jo ima šport,« meni Markeš. »V zadnjih 20 letih sem gledal štiri košarkarske tekme in vse so bile v zadnjem tednu. Resnično sem užival,« pove Markeš. Da ima osvojitev evropskega prvaka tako močan vpliv, da pritegne v deževnem dnevu v proslavljanje več ljudi kot osamosvojitev, govori samo zase. Kako je to mogoče? Na kateri iluziji stoji nacionalni ponos? Ker košarka je vendarle igra za žogo. Naenkrat se zgodi nevidna avtoriteta - avtoriteta športa in pa predvsem uspeha. To je avtoriteta uspeha. Nič ni bolj uspešnega kot sam uspeh. Nepomembno je, ali je nek tim zmagal v košarki ali nogometu, samo da bi dobil zadostno identifikacijo javnosti s tem uspehom. Tukaj je upanje in organizacija kolektivnega ponosa. To se je zgodilo povsem spontano, mimo vseh racionalnih mehanizmov. Celo gospodarstvo se je zganilo in organiziralo več letal naenkrat. »Jaz sem bil na Kongresnem trgu in se je zgodilo nekaj neprijetnega,« pove Žerdin. Ministrici za izobraževanje, znanost in šport so žvižgali. Izžvižgali so celo ljubljanskega župana, ki se je nato relativno dobro znašel in rekel, da je pivo zastonj. Potem so mu začeli pa ploskati. Kontrast med vero v uspeh in nezaupanjem inštituciji (župansko ali ministrsko) je bil zelo izrazit.

073 O nemških volitvah
Sep 27 2017 22 mins  
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš danes razpravljata o nedeljskih volitvah v Nemčiji, na katerih so volivci v bundestag izvolili skoraj sto poslancev skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD). 13 odstotkov glasov, ki jih je dobila AfD, je izjemno zanimiva novica, meni Žerdin. Globalizacija v povezavi s kapitalom je naredila svoje in ljudje se poskušajo zagraditi. Angela Merkel je naredila lepo gesto, ko je dala vedeti, da bodo begunci sprejeti in zaščiteni, to pa je potem ušlo iz vajeti. Jaz se za nemško demokracijo ne bi bal, pravi Markeš. Je pa pomemben evropski kontekst. Francoski predsednik Emmanuel Macron zdaj vleče poteze, s katerimi kaže na pobudo, ki jo ima v zvezi z Evropsko unijo. Poleg tega računa tudi na zavezništvo z Nemčijo. Ali Macron misli evropsko ali ne zmore misliti evropsko? Včasih daje signale, da misli evropsko kot civilizacijsko evropsko, včasih pa da razmišlja samo neoliberalno. Evropa se bo morala na nek način definirati na novo. Nelagodje, ki nastaja po brexitu, nakazuje, da Evropa vendarle mora ostati enotna in že Junckerjev govor v Strasburgu je to nakazal. Nemčija bo pod Angelo Merkel predvidljiva, bo pa postavljena v vlogo, da bo treba Evropo na novo definirati. Komentatorja sta se dotaknila tudi nedeljskega referenduma o zakonu o drugem tiru. Zame referendum uspe, ko pride dovolj ljudi, pravi Žerdin. Pri nas, glede na to, da kvorum ni določen, vsak referendum uspe.

074 O predsedniških volitvah
Oct 18 2017 24 mins  
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš danes razpravljata o predsedniških volitvah, ki so tik pred vrati. Žerdin uvodoma izpostavi pismo, v katerem 34 intelektualcev različnih akademskih profilov navaja argumente, zakaj Borut Pahor ni primerna izbira za predsednika republike. »Izbira, s katero je soočen volivec, ni ravno široka. Ljudje, ki bodo odšli na volišča, bodo glasovali po načelu manjšega zla,« meni Žerdin, Markeš pa se boji, da sploh ne bodo glasovali. Če naj jemljemo volitve resno, potem naj bodo tudi kandidati resni. V veliki večini pa so kandidati nekonceptualni. To težko rečem za Ljudmilo Novak, ker NSi je postavila konceptualno kandidatko. Pri kandidatih, katerih najljubša sogovornika sta ogledalo in facebook, se ne čutim nagovorjenega, da bi zraven razmišljal o državi in se čutil angažiranega, da bi glasoval. Imam torej na izbiro med tistimi, ki jih ne morem voliti in tistimi, ki jih nočem voliti. Niti nisem v poziciji manjšega zla, pove Markeš. »Postavljeni smo v predpolitično situacijo.« Mi nismo subjekti, ki bi se nas postavljalo v pozicijo predpolitičnosti, ampak bi morali bi postavljeni v pozicijo političnosti. Letos imamo večje število kandidatk. Je prišlo do spremembe v družbenem tkivu, da je število kandidatk tako izrazito visoko? V tem primeru se ne sme gledati na spol, ampak na dobrega kandidata, na nekoga, ki ima dobre argumente. Stranke svojih najtežjih orodij niso potegnile na plano.








081 O krivičnem sojenju
Jan 17 2018 27 mins  
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o spornemu sojenju litovskih sodnikov na ponedeljkovi rokometni tekmi med Slovenijo in Nemčijo. »Kolikor sem poslušal o pravilih, se mi je zdelo objektivno, da je bila storjena napaka s slovenske strani, vendar ne za rdeči karton. Stvar torej smrdi,« meni Markeš. Trenerjeva izjava, da bi rokometaši protestno zapustili prvenstvo, se komentatorju zdi simpatična reakcija, vendar pa bilo potrebno premisliti, kaj bi se zgodilo, če bi to res storili. Medtem je predsednik Rokometne zveze Slovenije (RZS) Franjo Bobinac na izredni seji predsedstva zveze že povedal, da rokometaši ne zapuščajo prvenstva predčasno. Ob dramatičnem dogajanju na evropskem dogajanju, ki se odvija v Zagrebu, sta se komentatorja dotaknila tudi domnevnega »skrivnostnega« dogovarjanja Mira Cerarja in Andreja Plenkovića o reševanju spora o meji. Markeš ne vidi razloga, zakaj bi Cerar igral dvojno igro. »Ni logično, da bi izvajal tiho diplomacijo o tem, da bi mimo arbitražne sodbe vendarle implementirali dvostranski sporazum.« Če bi Cerar sedaj naredil sporazum s Plenkovićem in bi arbitražno razsodbo preimenovali v novo dvostransko pogodbo, bi slovenskega premierja križali na volitvah. Zakaj bi se Cerar sploh šel pogovarjati v Zagreb in s tem tvegal očitke, kakršne je tudi dobil? Nekaj časa je zavračal vsak dialog, nato pa se je odločil, da gre tja, kar je logično, saj so istočasno iz Bruslja prihajali signali, da si morata državi bolj prizadevati za skupen jezik.

082 O stavki javnega sektorja
Jan 24 2018 23 mins  
Delov komentator Janez Markeš ima danes zaradi odsotnosti komentatorskega kolega Alija Žerdina ob sebi urednika zunanjepolitične redakcije Vesa Stojanova, s katerim razpravljata o Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, politiki Donalda Trumpa in današnji stavki javnega sektorja. Glede na to, da je Evropska Unija nekoč že poskušala opozoriti Kitajsko in druge azijske velesile, da je nekorektno imeti konkurenčnost svojih produktov postavljeno na socialno neenakost, je morebiti vendarle prisotno zrno soli, pravi Markeš. »Trump nikoli ni skrival, da mu je v prvi vrsti v interesu dobrobit ZDA.« Komentatorja se dotakneta tudi današnje stavke javnega sektorja, za katero Stojanov meni, da imajo sindikati bolj prav kot pa vlada. »Ravno s tem, ko so zdravnikom dovolili povišanje plač, so porušili sistem enotnega plačnega sistema v javni upravi,« pravi Stojanov. Sporen se mu zdi predvsem Virantov plačni sistem, ki je po njegovem mnenju generator vsega tega, saj je pod eno streho postavil različne poklice. Prihodnja vlada bi morala opustiti ta sistem in narediti nov plačni sistem, ki bi bil ločen za državno upravo in birokrate, šolnike, zdravstvo, vojsko in policijo. S tem bi pridobili več manevrskega prostora. Markeš problem vidi predvsem v tem, da je zaradi ne povsem uspele privatizacije prišlo do elitizacije. »Naenkrat je en sloj vreden več kot drugi.« Bistvo ni v tem, da bi ljudje zahtevali denar, ki ga ni, ampak da zahtevajo, da če denarja ni, da ga ni za nikogar. Kolikor ga pa je, pa naj bo za vse, ne pa da se vzpostavljajo razlike, ki pa so enake privatizacijski logiki.



084 Še sto dni do volitev
Feb 21 2018 23 mins  
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o parlamentarnih volitvah, ki se bodo odvijale prvo nedeljo v juniju, torej čez okvirno 100 dni. NSi poskuša ravnati kot stranka desnega centra z afirmativnim odnosom do gospodarstva, po mojem mnenju pa malce zanemarja tradicijo krščansko demokratskih strank, kar se tiče socialne dimenzije, pravi Žerdin. To je bila točka zanikanja v. d. predsednika stranke Mateja Tonina, torej da NSi ni tista, ki bi rušila socialo in javno zdravstvo, se strinja Markeš. NSi se razume kot naslednica krščanskih demokratov, zato stavi na slovensko krščansko demokratsko tradicijo, vendar je bila le ta pogojena z dvema bistvenima smerema, ki sta obe ta trenutek nezaželeni, to sta klerikalizem in socializem. NSi dejansko hoče od tega stran, zato je našla svoj novi vzorec – nemško krščansko demokracijo, ki pa je hkrati tržna in socialna. Globoko v teoretskem jedru pa gre za stranko, ki prisega na liberalizem 19. stoletja, to pa je konkurenčnost prostega trga, ki na koncu pristane v družbenih vzorcih, ki so neoliberalni. V tem prostoru se NSi ves čas poskuša identificirati, vendar se ne uspe, ker je teoretsko šibka. Stranka SDS ima na drugi strani zelo jasno pozicionirano identiteto. V primeru SDS ne gre v ničemer več za socialdemokratsko stranko. To je bazično spoznanje. Nevarnost, ki jo Janez Janša kopira od populizma Donalda Trumpa, je »najprej Slovenija«. Kakšne dve leti nazaj so pa trojko vabili v Slovenijo in to ne gre skupaj. Torej ni bila najprej Slovenija, ampak najprej trojka, potem pa Slovenija. In če je najprej Slovenija, zakaj po kredite v Srbijo?








091 O Siriji
Jun 11 2018 22 mins  
Izhodišče za tokratno razpravo Alija Žerdina in Janeza Markeša je Trumpov tvit glede Sirije. Predsednik Amerike je v luči zadnjih dogajanj v zvezi z domnevnim kemičnim napadom v sirski Doumi, v katerem je umrlo 60 civilistov, tvitnil, da se lahko napad na cilje v Siriji začne kmalu ali pa sploh ne tako kmalu. »Nikoli nisem rekel, kdaj bo napad na Sirijo,« je zjutraj tvitnil Trump. »Kaj se je zgodilo s človeštvom, da se o tako pomembnih stvareh, kot so življenja desettisočih ali celo stotisočih ljudi odločamo, kot da bi se odločali o barvi naših nogavic,« se je v uvodu video komentarja vprašal Žerdin. Rdeča nit pogovorov in pa tudi same teme, ki vzbujajo pozornost javnosti, so postale politika kapric, razmišlja Markeš. »Trumpova dejanja imajo večjo težo: če namreč kihne Trump, se borze stresejo, če pri nas kihne Janša, to ne pusti takšnih posledic,« o Trumpovih potezah in njenih posledicah razmišlja Markeš. Kot ugotavlja pa je podobno retoriko Trump uporabljal že prej, denimo s severnokorejskim voditeljem, s katerim pa se bo zdaj celo srečal. Tudi pri Putinu je bila njegova retorika podobna ... Preusmeritev pozornosti Žerdin je potegnil vzporednico med Clintonovo afero z Moniko Lewinsky in Trumpovo 'afero' s porno igralko Stormy Daniels. »Preobrat se je zgodil tudi s tem, da je Trump v preiskavi o ruskem vpletanju v volilno kampanijo, ne le afero z Danielsovo.« Lahko, da Trump z vpletanjem v Sirijo želi preusmeriti pozornost od drugih problemov in konflikta z Rusijo. Žerdin in Markeš se dotakneta tudi Janeza Janše, volitev in fenomena internacionalističnega povezovanja nacionalistov z ozirom na čestitke Orbánu ob zmagi na volitvah.






097 Dan po volitvah
Jun 11 2018 21 mins  
V zadnjem pogovoru Delovih komentatorjev Alija Žerdina in Janeza Markeša sta sogovornika napovedovala katastrofo po volilni nedelji. Pa je po zdaj stanje res katastrofalno? Niti nista več tako pesimistična. Ljudje so pokazali, da želijo pluralno sestavo v državnem zboru in tudi na ta način je orbanizacija Slovenije na nek način onemogočena, kar je po mnenju Markeša dobra novica. Žerdin se strinja, da razdrobljenost strank (kar devet jih je), ki so dobile sedež v parlamentu, onemogoča spreminjanje ustave na točki volilnega sistema. Markeš je še enkrat ponovil besede Janeza Janše v enem od soočenj v predvolilnem boju, kjer je rekel, da sta tako Miro Cerar, kot Marjan Šarec le podaljšek Foruma 21. Oba sta bila tako označena za marionete, prvi Kučana in drugi Golobiča. Sprašuje se, če bosta lahko prvaka strank SMC in LMŠ to prežvečila in kljub temu z njim stopila v koalicijo? Po mnenju Markeša se to verjetno ne bo zgodilo. Pozitivno presenečenje tokratnih volitev je za Markeša zagotovo Alenka Bratušek, ki sicer sama ni prišla v parlament, a Markeš si želi, da bi postala ministrica, če bi se stvari pri oblikovanju vlade tako obrnile. Všeč mu je namreč njena pokončna in dosledna drža. Težišče je šlo, po besedah Markeša, od fasadnega levičarstva nazaj na vsebinsko postavko, v kateri padajo neoliberalne maske. Tipičen primer je po njegovo stranka SD, ki se bo morala resno vprašati o svojem delovanju. Vprašanje je, če Janša ne bo mogel sestaviti vlade, kdo jo bo? Če bo to delo padlo na Šarca, pa bo moral odigrati vlogo pokojnega Janeza Drnovška, ki mu je leta 1996 uspelo povezati mnogotero pahljačo strank. Zanesljivo ne bomo dobili levosredinske ali leve vlade, pač pa lahko dobimo samo sredinsko vlado, ki utegne imeti elemente pluralizma, kjer bo vsakdo moral biti slišan in nekatere vrednote ne bodo smele biti neslišane. Nekaj pa je gotovo, da si Slovenija zato, da ne postanemo druga Italija, težko privošči še ene volitve. Kako komentirata volilne rezultate stranke Desus ter morebitni odstop prvaka stranke NSi, lahko preverite v posnetku.

098 O povolilni kombinatoriki
Jun 11 2018 19 mins  
»Tisto, kar se dogaja, je pomembno, vendar je nevidno,« je v uvodu videokomentarja povedal Ali Žerdin. S tem je mislil na lovljenje 46, 47 oz. 48 glasu za sestavo nove vlade. Delova komentatorja sta nadaljevala z metaforiko podvodnega lova, v katerem je treba iz jate izključiti najšibkejše, s čimer sta imela v mislih to, da se med seboj pogovarjajo predsedniki strank. Kaj se bosta torej jutri neformalno pogovarjala (in dogovorila) Borut Pahor in Janez Janša? »Jutri se bosta pogovarjala o tem, kako se lovi ribe,« je dejal Markeš, »ribe, pa sardelce in tune,« je v šali dodal Žerdin. »Gre za resnejšo zadevo, pri kateri je sicer relativen zmagovalec jasen, vse ostalo pa je pod kar velikim vprašajem,« je dejal Žerdin. Markeš je dodal, da je Marjan Šarec v intervjuju za Delo dokončno ovrgel možnost, da bi šel v koalicijo z Janšo. »Je pa možen prebeg v desni tabor SMC in SD, vse ostalo je nerealistično,« razmišlja Markeš in doda, da ni junaka, ki bi lahko rekel, da Janša bo ali pa ne bo sestavil vlade. Bo SD šla v koalicijo z Janšo? Smo v situaciji, ki ni nova; zgodovinski sporazum med SDS in SD je vroča mokra želja našega predsednika že dlje časa, saj je že prej nakazoval na to, kar pa je blazno nevarno, je opozoril Markeš. »Kar je perverzija zgodovine je v tem, da je ta koalicija že obstajala, a je imela mediatorja Janeza Dernovška,« je dejal Žerdin. Bo kapital spodrinil demokracijo? »Četudi na zunaj deluje, da med SD in SDS vlada velika razlika, bi lahko na primeru Teš 6 trdili nasprotno,« je dejal Žerdin. Ob koncu sta se dotaknila tudi ideje, da za mandatarja postavimo dobrega direktorja ali menedžerja, kar je po mnenju Markeša povsem zgrešeno. »Mi potrebujemo državnike, ki sicer razumejo ekonomijo, potrebujemo pa tudi rehabilitacijo političnega govora. Politiki je treba vrniti čast,« je Markeš citiral Golobiča.


099 O sestavljanju koalicije
Jun 19 2018 21 mins  
Markeš in Žerdin o sestavljanju koalicije Če bi v drugem krogu vlado sestavljal Marjan Šarec, je ključno vprašanje, ali ima v svoji koaliciji Levico ali ne. »Relativnega zmagovalca imamo, vendar ima le-ta težavo, da ne želi z njim nihče podpisati sodelovanja. Na drugi strani pa imamo nekakšno koalicijo okoli Marjana Šarca, ki pa nima nobenega namiga s strani predsednika republike, da bi utegnila dobiti mandat za sestavo vlade,« uvodoma pove Delov komentator in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin. Kakšno vlado bi glede na trenutne razmere in rezultat volitev potrebovali, je pravo vprašanje, izpostavi komentator Janez Markeš. Komunisti so postali kapitalisti in jih veže kvečjemu spomin na nekaj, kar je minilo, meni Markeš. Nekateri so šli v kapitalizem, drugi pa v muzej, mu odgovori Žerdin. Delati spravo je dvakratno narobe, saj eni niso faktor, drugi pa ne obstajajo več. Treba se je vprašati, kdo bo sestavljal vlado? Janša ali Šarec ter v čem je razlika. »Razlika je v tem, da za Janšo predsednik republike pravi, naj poskusi sestaviti koalicijo,« kar se Markešu zdi popolnoma korektno, saj gre za relativnega zmagovalca volitev. Leta 2011, ko je Zoran Janković dobil mandat, se mu je števec ustavil pri številki 42, zaradi česar je nalogo sestavljanja koalicije prevzel Janez Janša, ki pa je bil pri tem uspešnejši. To se utegne zdaj zgoditi njemu. V čem bi bila razlika med Janševo in Šarčevo vlado? Razlika bi bila kvečjemu v tem, da je Janša zelo definiran in koncipiran politik, kakršna je bila tudi njegova vlada, Šarec je pa odprta, prazna posoda, v katero je mogoče vstaviti marsikaj. V tem primeru je to njegova prednost. V neoliberalni ideologiji so pa vsi šibki. Če bi v drugem krogu vlado sestavljal Marjan Šarec je ključno vprašanje, ali ima v svoji koaliciji Levico ali ne. Zakaj? Ker je bila poleg stranke SDS to edina stranka, ki je nastopala z zelo jasnim konceptom.


101 O dogajanju na političnem parketu
Jun 29 2018 18 mins  
»Pomladi je konec, prišlo je poletje in treba je sestaviti koalicijo,« je v uvodu začel Ali Žerdin. Karte so se premešale tudi z izključitvijo Milana Brgleza iz SMC, ki je predstavljal steber znotraj stranke in se ni strinjal z vstopom SMC v koalicijo s SDS. »Če bi to držalo, bi bila desnosredinska koalicija precej bolj verjetna, kot se je zdelo na začetku tedna, ko je bila še pomlad,« dodaja Žerdin. Ta je vprašal Markeša, kako verjetno se mu zdi, da bi bila koalicija SDS in SMC možna. Markeš o tem dvomi, prav tako Žerdin. Gre za to, da niti volilno telo SMC ne bi razumelo in želelo te koalicije, Žerdin navaja rezultate javnomnenjskih raziskav. »To je po svoje povsem razumljivo, saj je bil odnos med strankama v preteklosti vsej prej kot prijateljski.« »Vidim, da koalicije ni na pomolu oziroma vidiku,« ugotavlja Žerdin. »Hipotetična levosredinska koalicija se precej muči pri svojem sestavljanju, medtem ko desnosredinsko koalicijo čaka predvsem to, ali bo Janša dobil mandat parlamenta za sestavo vlade.« »Ne verjamem vsem tem velikim spopadom, med Brglezom in Cerarjem je šlo za oseben spopad,« meni Markeš. »Zelo verjetno,« mu je pritrdil Žerdin. Delova komentatorja sta razglabljala tudi o možnih vzrokih za izključitev in povodih zanjo. »Očitno je Brglez zaznal, da se Cerar pogovarja o neki koaliciji, v kateri ne bo Levice, bi pa bila NSi. Če to drži,« ugotavlja Markeš, »so si ves čas prizadevali, da v vladi ne bi bilo Levice. Če so vse te spletke imele smisel to, da bi z nekim uradnim razlogom dobili vlado, v kateri je NSi, in ne Levica, imamo resno težavo.« Delova komentatorja sta povezave dogajanja v slovenski politiki iskala tudi v primeru ZDA in Donalda Trumpa. Spraševala sta se tudi o tem, ali bi hipotetična vlada Marjana Šarca spremenila logiko, kakršna je bila na dnevnem redu v zadnjih treh letih in desetih mesecih. Bi ta vlada logiko radikalizirala v smer neoliberalne ideologije ali bi šlo za nadaljevanje iste zgodbe z drugačnimi obrazi?





106 Se Trumpu bliža ustavna obtožba?
Jan 01 1970
Podporniki in osebje Trumpovega volilnega štaba se soočajo z vedno ostrejšimi obtožbami in obsodbami, pove Delov komentator in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin. »Ameriški zahodni analitiki vedno bolj jasne vzporednice vlečejo med afero Watergate, ki je odnesla tedanjega predsednika ZDA Richarda Nixona, in pa zagatami, v katerih se je znašel predsednik Donald Trump. Komantatorja sta se dotaknila tudi sestavljanja slovenske vlade. »V določeni meri gre za kadrovsko postavo, ki je podobna Cerarjevi vladi, s tem da se pozicije malce menjajo,« pove Žerdin. Karl Erjavec bi se vrnil na obrambno ministrstvo, kjer je bil med letoma 2004 in 2008, Miro Cerar bi se iz Gregorčičeve preselil v Mladiko za zunanjega ministra, na ministrstvo za pravosodje bi pa prišla sedanja ministrica za obrambo Andreja Katič. Novi sestavi je treba dati priložnost, da se izkaže, meni Delov komentator Janez Markeš in doda, da gre kljub temu za ponovitev že videnega. »Delitev interesnih sfer je očitno vidna, kjer se mi zdijo motivacije najvišje. Tukaj se srečujejo gospodarski in privatizacijski interesi. Druga stvar je pa, da so si nekateri karierni politiki poiskali službe, saj poskušajo preživeti, kar ni nečastno, je pa slabo če neka država namesto po temah fukncionira po kadrovskih potrebah določenih ljudi.« Države z notranjo legitimnostjo pod to vlado zagovoto ne bomo imeli. Ob tem ne bomo niti razočarani, ampak bolj apatični. Ob tem se človek vpraša, ali je to slabo ali do te mere dobro, da bi vsaj blokirali stare negativne prakse. Ali bo ta apatija blokirala stare prakse ali pa jih bo prevzela in morebiti celo ojačala?


107 O odnosih s Hrvaško in drugih temah
Jan 01 1970
Delova komentatorja sta v uvodu začela z obiskom hrvaškega premiera Andreja Plenkovića pri Angeli Merkel in odzivom hrvaškega tiska, ki »interpretira dogodek kot brezkompromisno podporo nemške strani pravičnemu boju hrvaškega ljudstva za razmejitev v Piranskem zalivu«. »Po poslušanju izjave nemške kanclerke nisem imel občutka, da bi ta prav zelo navdušeno sprejemala hrvaško stališče,« ugotavlja Ali Žerdin. Merklova je govorila o problemih, ki jih je treba rešiti. Iz njene izjave pa je bilo tudi prepoznati, da naša soseda nima le enega, ampak najmanj dva problema, drugi je mejni spor z Bosno in Hercegovino. Iz tega bi se dalo sklepati, da Hrvaško pravzaprav poziva, da te probleme reši – ni pa bilo razpoznavno, kako naj te probleme reši. Janez Markeš opaža, da se Merklova v tem srečanju ni nameravala pretirano ukvarjati z arbitražnim sporazumom. »Jasno pa je, da se hrvaška diplomacija zelo trudi, da bi svoje travme zapakirala v neke velike teme in javno mnenje obrnila politiki v prid, kar se kaže v tradicionalnem hrvaškem tisku.« »Sporočilo, ki bi ga sam potegnil iz tega, je, da bi morali v slovenski politiki zvoniti z zvonci, ker se tam nekaj dogaja,« ugotavlja Markeš, medtem pa se pri nas v zvezi s tem ne dogaja nič. Ni prepričan, ali je Miro Cerar kot nekdanji predsednik vlade in zunanji minister kos tej nalogi. Nekako sta nas hrvaški tisk in Plenković opozorila na to, da se ne sme spati. Markeš ugotavlja, da želi Merklova z neko »inteligentno« politiko nevtralizirati širše probleme Evrope tudi nasproti Ameriki – kaže se, da bo Nemčija zelo motivirano poskušala priti do najvišjega položaja v evropski komisiji. Navezala sta se tudi na druge sorodne teme: od Salvinija in Erdoğana do vprašanja demokracije, svobode medijev, Trumpa … Omenila sta tudi novo vlado, ki je danes podpisala koalicijsko pogodbo. Po njunem bi se morala nova vlada čim prej začeti ukvarjati tudi z vprašanjem meje oziroma arbitražo.



110 Od brexita do Trumpa
Jan 01 1970
Delov komentator in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin se je vprašal, ali bo na Otoku morda sledil še en referendum. Laburisti namreč niso več prepričani, da je bila odločitev Velike Britanije o izstopu iz Evropske unije zelo dobra ideja. Delov komentator Janez Markeš ob tem omeni, da laburisti delijo skrb zmerne večine Britancev, da konzervativna vlada Therese May na brexit ni pripravljena. Premierka je v Salzburgu dobila nekaj grenkih, tudi direktno zavrnitev Emmanuela Macrona, Donalda Tuska in Angele Merkel. Markeš je dodal, da na izstop preprosto niso pripravljeni. A britanska vlada kljub temu pričakuje, da bodo svoje težave Evropi prodali kot njene lastne in da bo ob tem stara celina pripravila njim lasten scenarij. Nemška kanclerka je bila glede tega povsem jasna: tržišča brez sprejetih obveznosti ne boste dobili. Žardin je dejal, da je Evropa kot paket - v njem so plusi in minusi, načela svobodne trgovine, gibanje kapitala, pa tudi gibanje ljudi. Če izključimo to zadnje, pomeni, da smo dali nedopustno prednost gibanju finančnih tokov, kapitalov, pozabili pa, da je cela kompozicija evropske ideje pod črto vendarle nastala zaradi miru in dobrobiti ljudi, sta si bila enotna komentatorja. Ali Žerdin in Janez Markeš sta se posvetila tudi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki je bil včeraj tarča posmeha polne dvorane na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov. ZDA je zdaj nesimpatična, porazna država, a ne smemo pozabiti, da je to še vedno tista država, ki smo jo poznali in jo še bomo. V kateri teče notranji dialog, delujejo vsi procesi. Želel bi si, da bi to isto lahko rekli za Slovenijo, je dejal Markeš: »Vrnili smo se v demokratično Slovenijo.« Mi takšne države sploh še nismo poznali.


















126 Javno ali zasebno šolstvo?
Jan 01 1970
Šola ni namenjena užitku, ampak izobraževanju, izpopolnjevanju, samospoznavanju in podobnim procesom, meni Markeš. »Ali lahko od javnega šolstva pričakujemo, da zagotovi vse potrebe, ki obstajajo?« se sprašuje Delov komentator Ali Žerdin. Šola ni namenjena užitku, ampak izobraževanju, izpopolnjevanju, samospoznavanju in podobnim procesom, meni Janez Markeš, ki pravi, da podporniki peticije (za spremembo šolskega sistema) zahtevajo »vzgojo subjekta užitka.« Zdajšnja pobuda mi deluje bolj v smislu, da naj iz šole pride nekdo, ki bo srečen potrošnik, komentira Žerdin. Komentatorja se dotakneta tudi načina vodenja predsednika vlade Marjana Šarca. »Ne more vsakdo, ki pride do premierja in dovolj tanko zacvili, dobiti kar hoče,« je kritičen Markeš. »Neoliberalizem reševal krizo na način, da je hranil bogate in jemal revežem. Sprememba tega vzorca je potrebna, ne more pa biti produktivno, da v času, ko imamo vsega dovolj, razprodamo vse shrambe,« pravi Markeš, ki meni, da je Šarec še vedno neznanka. Zadeve (podražitve storitev in podobno) gredo samodejno, kaotično pot, brez koncepta, kar se lahko ob naslednji krizi konča na ulici z nezadovoljstvom ljudi. Enačba plače malo gor, davki malo dol se preliva v inflacijo. Plače se ne dvignejo, ker je davek nižji, ampak če in kolikor je višja produktivnost, meni Žerdin. Če dvignemo produktivnost, so razmišljanja o višjih plačah na mestu, hkrati pa je zagata, ki jo ima Slovenija, demografske sorte, izpostavi Žerdin. Čaka nas odhod »babyboomerjev« v penzijo, kar pomeni, da se bo pritisk na pokojninsko blagajno stopnjeval. Če produktivnost na primer naraste za pet odstotkov, se plače lahko zvišajo za štiri odstotke, ker bo potrebno s tistim enim odstotkom razlike servisirati penzijsko blagajno, doda komentator.






131 Brexit na mrtvi točki
Jan 01 1970
Če se Britanci odpravijo na evropske volitve imajo izjemno malo časa, da speljejo glasovanje. Je to še ne nov manever v labirintu izhajanja iz evropske unije ali gre za pričakovan korak, se sprašuje Delov komentator Ali Žerdin. V britanskem parlamentu ves čas želijo Evropo nekako izvzeti iz njihovega odločanja o Evropi, to pa se ne izide. Besedna zveza, ki najbolje opiše to situacijo je mrtva točka ali slepa ulica, meni Janez Markeš. Evropska Unija je jasno povedala, da si želi, da Britanija ostane, če pa ne ostane, pa ne sme vplivati na evropske volitve. Žerdin ob tem spomni na lokalne in parlamentarne volitve leta 1990. V Kranju je takrat kandidiral Vitomir Gros, ki je bil za župana tudi izvoljen. Pri tem je prišlo do nesporazuma, saj so volivci mislili, da kandidira uspešen kranjski gospodarstvenik, prav tako Gros, zato so glasovali zanj. Čez štiri leto, ob ponovnih lokalnih volitvah, je Vitomir Gros zmagal še bolj prepričljivo in s tem potrdil, da leta 1990 ni prišlo do nesporazuma. Tako je po mnenju Žerdina, pri brexitu tudi dandanes. Markeš ob tem opozori, da novi referendum ne bi glasoval zgolj brexit da ali ne, ampak ali gre za čisti brexit ali z dogovorom, ki predvideva tudi »backstop«. Na tem primeru spoznavamo, kako velika vrednota je Evropa in kaj je ogroženo s tem, ko jo razdirajo. Žerdin spomni tudi na Šarčevo zavrnitev govora v evropskem parlamentu. »Jaz to jemljem za malo katastrofo nacionalnih razsežnosti. S tem ne pritrjujem opoziciji, ki ga poskuša raztrgati,« meni Markeš, ki je prepričan, da bi predsednik vlade moral imeti govor in postaviti pozicijo Slovenije do Evrope in EU. »To priložnost je zamudil, kar je zelo narobe.«

132 O kriznih razmerah v zdravstvu
Jan 01 1970
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš v današnjem video komentarju govorita o kriznih razmerah v družinski medicini in zdravstvu nasploh. Po mnenju Markeša gre za večplastno problematiko, in sicer preobremenjenost zdravnikov, napačno razporejenost količine denarja v zdravstvu ter politiko zdravniške zbornice, še bolj pa sindikata Fides, za katerega je »vedno obstajal sum, da luknja sistem, da bi odprl vrata privatizaciji.« Vsaka družba stoji na nekih identifikacijah in slovenska družba v veliki meri stoji na želji po skupnem imenovalcu, ki ga spremlja socialna stabilnost. Da bi ljudje v teh negotovih časih dobili občutek, da v zdravstveni varnosti niso podprti, kot je potrebno, je to gotov politični propad zdajšnjega premiera, meni Markeš. »Šarec je pred nekaj tedni že zaznal, da sindikat zdravnikov Fides pripravlja ofenzivo.« Žerdin meni, da zdravstveni sistem še vedno funkcionira »kar dobro«, odpovedi družinskih zdravnikov pa lahko povzročijo »resnejšo erozijo.« Ne vemo, kakšne načrte imajo ti zdravniki, da z lahkotnostjo zapuščajo relativno varno javno službo, razmišlja Žerdin, Markeš pa pripomni, da gre pri tem za »veliko ropotanja v okolju, ki je bilo vedno relativno privilegirano.« Delež družinskih zdravnikov je dejansko preobremenjenih, ker kadra ponekod enostavno manjka, izpostavlja Žerdin. Največji problem je v slabem upravljanju, saj krizni menedžment ne deluje, pa meni Markeš.











»143 Hrvaška in schengen
Oct 23 2019 26 mins  
»Odločitev Evropske komisije, da rumeno luč začne prelivati v zeleno za prijateljsko republiko Hrvaško, politično vodstvo Republike Slovenije spravlja v jezo,« uvodoma pojasni Ali Žerdin ter doda, da je nekaj razlogov za to, da komisija pri vsem tem ravna čudaško. »Predvsem v perspektivi slovenskih poslancev, da se nikamor ne mudi ter naj to temo vržejo na naslednjo komisijo,« mu pritrdi komentator Janez Markeš. Komisija je v zadnjih izdihljajih Junckerjevega predsedovanja potrdila, da je Hrvaška pripravljena za vstop v schengen. Problem razmejitve v Piranskem zalivu kljub temu ostaja odprt na enkrat način. Že res, da se naslavlja na argument, da ima Hrvaška težave z vladavino prava ter zaradi tega ne sodi v schengensko območje. Pri schengnu gre vendarle predvsem za to, ali je država zmožna svoje meje upravljati na način, ki je z zapletenimi in obsežnimi sporazumi določen. »Geografska razmejitev Hrvaške in Bosne in Hercegovine pa je prvič takšna, da je meja zelo dolga, ter drugič, da je znaten del meje na manj naseljenih območjih. Zaradi same narave meje pa je ta toliko težje obvladljiva,« nadaljuje Žerdin. Tehnični vidik tu ni tako nepomemben, vendar komisije to ni prepričalo. »V interesu Slovenije je, da se meja premakne nižje, saj bi se tako pretočnost meja razbremenila,« pojasni Markeš ter doda, da je vladavina prava še pomembnejša kot pretočnost. Če obstaja neka pozitivna sodba je namreč na vladavini prava, da se sodba tudi udejanji. To pa odpira naslednje vprašanje, ne samo to, koliko teže ima Slovenija, temveč tudi ali Evropo konstituira politična korupcija. Če je temu tako, pa se nadaljnje sprašujemo, kakšne varovalke ima Slovenija, da zavaruje svojo suverenost ter avtonomnost.







149 Spada garda na proslavo obletnice univerze
Jan 01 1970
»Za nami je stota obletnica ustanovitve Univerze v Ljubljani. Dogodek, ki je pospremil to častitljivo obletnico, pa še vedno dviga kar nekaj prahu,« uvodoma pojasni Ali Žerdin. Na odru Cankarjevega doma je namreč paradirala Slovenska vojska, kar je sprožilo pomisleke, kaj počnejo pripadniki slovenske vojske na častitljivem akademskem dogodku. Gre za zastraševanje intelektualcev, protokolarni spodrsljaj ali nekaj, kar je primerno za tako pomembno obletnico, kot je stoletnica ljubljanske univerze? »Vojska je nosilka simbolne vrednosti razmerja med državo in vednostjo, torej univerzo. Univerza pa ima po ustavi avtonomijo. Ravno tu nastopi problem, ali je univerza res avtonomna, če stoto obletnico obeleži s simbolno podreditvijo državi,« nadaljuje delov komentator Janez Markeš. Univerza je nastala kot skupek minimalnega števila nekih ključnih fakultet ter je bila vpeta tudi v moment slovenstva, postajanja slovenske nacije. »Ni naključje, da se z ustanovno dejanje univerze šteje predavanje Frana Ramovša, ki je govoril o slovenski gramatiki,« v nadaljevanju pojasni Markeš ter poudari, da je prav kultura tista, ki je naredila državo. ​Žerdin opomni, da je sinhronizirano potekala tudi ustanovitev Narodne galerije ter ljubljanske Drame. Gre za dogodke, ki so konstituirali narod na prehodu v nacijo ter so imeli izjemen pomen za vse iz tega kulturnega okolja, kot tudi za vse, ki so čutili narodno ter kasneje nacionalno zavest. ​Največji problem slovenske univerze ter tudi vseh evropskih univerz pa je trenutno nekje drugje. Univerza je z bolonjsko reformo postala uporabniški oddelek za Evropsko unijo, kar z besedami Markeša pomeni, da je EU postavila normo, ki določa, da morajo univerze med drugim postati uporabni člen pri utrjevanju evropske ekonomije.

































#panamapapers
Apr 08 2016 24 mins  
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o odmevnem razkritju poslovanja v davčnih oazah oziroma bolj znanih panamskih dokumentih. Kaj je skrivnost davčnih oaz in kakšen je njihov vpliv na svetovno kapitalistično ureditev? Žerdin in Markeš se strinjata, da je samo dvoje stoodstotno potrebno, in sicer plačati davke in umreti. »O tej aferi se pogovarjamo na način, kot da bila na nek poseben način ekscesna, ampak gre bolj za to, da je to afera, ki reprezentira prevladujoč vzorec delovanja tega sveta. Kapitalizem je utemeljen na tem, da kapital prehaja tako kot njemu paše, ne pa tako kot paše nekim sredinam, v katerih denar nastaja. Te sredine več ne določajo tempa pretoka kapitala,« pravi Markeš, ki meni, da lahko država funkcionira samo če se napaja iz določenih davkov, kar je tudi smisel davkov. Revolucionarna levica bi se teh davčnih oaz lahko razveselila, ker s tem, ko kapital beži v davčna nebesa, pravzaprav preneha skrbeti za reprodukcijo družbenih odnosov na katerih pa kapitalizem stoji in sloni. V resnici je to veselje kratkovidno, ker bo država davščine za reprodukcijo družbenih odnosov ali pa reprodukcijo sistema pobrala od državljanov, ki plačujemo davek na dodano vrednost in od državljanov, ki plačujemo dohodnino, pove Žerdin in doda, da se bo korporacija medtem izmuznila v (davčna) nebesa. »Zakaj v Panami ne najdejo ameriških deležnikov,« se sprašuje Markeš. Zato, ker so ameriški deležniki v zvezni državi Delaware, mu odgovarja sogovornik. »Zato, ker je cela Amerika Panama,« doda Markeš. Zakaj se ne bi obnašali suvereno? Zakaj Slovenija kot suverena država ne bi sprejela predpisa, ki bi rekel, da poslujemo s kapitalom, ki ima znano geografsko poreklo? se sprašuje Žerdin. »Če greš v vinoteko, kupiš steklenico vina z znanim geografskih poreklom. Jaz bi tudi pri kapitalu želel, da ima znano geografsko poreklo. Da ima geografsko poreklo, ki ni nekje tam v »nebesih«, pač pa tam, kjer je ta kapital tudi plačal primerno stopnjo davščin.«







No review available yet...