Ščepec poezije

Simon Gregorčič: Soči Krasna si, bistra hči planin, Brdka v prirodni si lepoti, ko ti prozornih globočin nevihte temne srd ne moti — krasna si, hči planin! Tvoj tek je živ in je legak ko hod deklet s planine; in jasna si ko gorski zrak in glasna si, kot spev krepak planinske je mladine — krasna si, hči planin! Rad gledam ti v valove bodre, valove te zelenomodre: temna z

Alja Adam: Čas Obstajajo trije časi, prvi je dosleden bančni uslužbenec, vsak mesec odtrga vsoto denarja z računa, vsako jutro me z brnenjem vrže pokonci. Drugi je krokodil, zavit v mulju, premika se neopazno, preži na misli, korake. S svojo težo pritiska na možgansko dno kot ljudje, ki so pustili vdolbino v moji postelji, v katero bi padla, če se ne bi oprijela roba. Tre

Aleš Šteger: Vrnitev domov Na vijačnem stopnišču, Okrog lončkov z uvelimi rožami, Cveti rja. Kovčki, polni umazanega perila In starih vprašanj, me delajo opotekavega. Kot da bi od praga do praga selil nemir. Poslednjih štiristo kilometrov sva molčala. Noben od naju ne vé, če bo moč premolčati Tudi tišino prihoda. Pogled v kopalniškem ogledalu, Pred katerim sem zbe�

Anja Golob: Kaj je sreča Nekdo je zavezal, ni nujno, da bo držalo, dolg drog na streho avtomobila, ki pospešuje v ovinek. Človek zaveže, moteče se bitje, na videz benigen drog. Če bi ga vezal bog, bi mogli biti absolutno gotovi, da se izognemo prežeči nesreči? Nekdo je zavezal, ni nujno, da bo držalo, močno vrv okrog dolgega droga, ki so ga krepke roke pravokotno vpele

Dragotin Kette: Aj, ta lepa krčmarica Aj, ta lepa krčmarica, kak je gladka, kak je sladka, ona ima bujne grudi, ona ima dva podbradka! Do enajstih me ljubila, potlej me poditi jela... Vzela mošnjo, srce, pamet - da le ni klobuka vzela! Da le ni klobuka vzela moja lepa krčmarica! Drugo mi bo že vrnila, kadar moja bo ženica. ########## Na serijo brane poezije Ščepec poezije s

Milan Dekleva: Latinska četrt hrošček tvoja krila so tkanina vesolja ki se ponavlja in ponavlja v dežju in kimanju lune ko z njimi zamahneš je zemlja za pihec lažja ker kategorični imeprativ hlapi in srne vlažno dihajo za džambo reklamami a zakaj zakaj mora otrok spati na ulici in se v sanjah igrati z zvoki mesta s prhljajem ki je posut po tkanini vesolja zakaj ga krila na

Maja Haderlap: Mak in manira kako vsakdanja sva postala! dan za dnem vlečeva utečene vijuge po hiši, briševa drobtine z mize, dvigujeva kozarce za vino proti svetlobi in skrbiva za čiste umivalnike. vlečeva lase iz odtoka, zlagava račune na polico, govoriva si žal besede in komplimente. včasih pa tudi sadiva rožice. najine izurjene noge se privijejo druge k drugim, temen

Tone Pavček: Naše pravice Pravica pravic je pravica živeti, biti otrok, za srečo rojen, tata in mamo ob sebi imeti in jima padati veselo v objem. Lepa pravica je teči po trati in ne biti kot trava teptan, učiti se brati in biti med brati enakovreden in spoštovan. Rasti kot rastejo jelke in bori, poslušati pesmi, ne pokov granat, in potem enkrat ob majniški zori reči nekom

Alojz Gradnik: Rosna kaplja Skoz okno sije nate lunin žar in srebrni ti vrat, roké in grudi. Kdaj konec bo tej bolečini hudi, ki ji ne morem biti gospodar? Ne vidiš? Tresem se. Na tvoji koži ko rosna kaplja sem na beli roži. Izskraj me! Ko kaplja v roži zgine in dá ji novo rast, za tvojo slast zgubé se v tebi moje bolečine. ########## Na serijo brane poezije Ščepec poez

Alojz Ihan: Nekdo se igra Nekdo se igra, ko ponoči v otroških sobah koraka po parketu in premika stole; nekdo se igra, ko policajem zamenja kartoteke zločincev in nedolžnih žrtev; nekdo se igra, ko predsednikom držav anonimno pošilja nevarna sumničenja in strateške načrte; nekdo se igra, ko zapakira svobodo v lažno embalažo; nekdo se igra, pa ga nihče noče razumeti in