Babi bere pravljice

Tako kot je v pravljicah v navadi, je tisti, za katerega se je vedelo, da neumen, nespreten, len, vedno boljši od starejših bratov. V tej židovski pravljici iz vzhodne Evrope nastopata le dva brata in starša, ki nimata dobrega mnenja o mlajšem, si na koncu le premislita. In kot vedno, nauk te zgodbe je, da moraš biti obziren in pošten in pripravljen pomagati, pa pomagajo tud

Ne vem, če je ravno zmešana, je pa vsekakor zelo zelo nenavadna. V pravljicah navadno nastopajo živali ali pošasti ali vile, v tej japonski pravljici pa nastopajo kipci! Le kako se lahko kipci premikajo? No, v pravljicah je pač vse mogoče. Pastirica Drobtinica, izbor ljudskih pravljic, izbrala Kristina Brenkova, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965, bere Nataša Holy

Slovaki si pripovedujejo pravljico o prevzetni deklici, ki je vihala nos nad drugimi, imela se je za nekaj več. Odklanjala je običajne ženine, ker niso bili dovolj bogati, a ko je dobila dovolj premožnega, se je izkazalo, da je navaden kruh vreden več kot zlat hlebec. Zbirka Zlata ptica, Pravljice, Kristina Brenkova, Mladinska knjiga Založba d.d., Ljubljana, 2011, bere Nata�

Tale nemška pripovedka je res strašna, zato, ker se je to zares zgodilo. Na pročelju stare hiše v mestu Hamelin piše: "Leta 1284 - 26. junija - na dan svetega Janeza in svetega Pavla - je 130 otrok, rojenih v Hamelinu, vodil iz mesta piskač v raznobarvnih oblačilih. Ko so odšli mimo griča Kalvarija proti gori Koppenberg, so za vedno izginili." Zgodba se je ohrani

Skoraj vsak narod ima v svoji zakladnici pripovedko o živi vodi. Navadno nastopajo trije bratje in vedno je najmlajši tisti, ki mu uspe. Tudi ta nemška pravljica ni izjema. Najmlajšemu uspe pozdraviti očeta in si pridobiti čudovito nevesto samo zato, ker je bil vljuden in obziren. Pripovedke o očetih in sinovih, Josephine Evetts-Secker, prevedla in priredila Andreja Blažič

Se spomniš, cesarična se je poročila s prašičem, ki je vsako noč slekel kožo in se spremenil v lepega mladega fanta. Lepo sta živela, po dveh ali treh tednih pa jo je obšla silna želja, da bi šla pogledat svoje starše. Moža je pustila doma, zakaj ni je bilo volja, da bi se pred ljudmi kazala z njim. Zlata ptica, Romunska pravljice, Ion Creangă, prevedel Niko Kuret, Ml

Ta romunska pravjica je res dolga. Pa je zanimiva, malce spominja ne neko rusko, pa še kakpno. Očitno so ljudje iz različnih krajev imeli podobno domišljijo. V tej pravljici sicer ne nastopa predica, pač pa junakinja uporablja pripomočke za predenje. V starih časih so predli ročno. Predle so navadno ženske in pri tem uporabljale vreteno, to je tanjši podolgovat pripomoč

Danes bom prebrala pravljico o prebrisani gosji pastirici, ki je sklenila, da bo postala kraljica in pika. In čeprav njen izvoljenec najprej ni bil preveč navdušen nad njo, češ, kaj naj z navadno gosjo pastirico, je vse tako naneslo, da je spoznal svojo zmoto. Zlata ptica, Norveške pravljice. Prva knjiga. Prevedel Janko Moder, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1960, bere Nataša

Saj poznaš tiste pravljice, ko princeska poljubi žabo in se ta spremeni v princa. No, v tej poljski pravljici pa je princeska tista, ki se skriva v žabji koži. Kaj se je moralo zgoditi, da je lahko postala kraljična? Še morda dve manj znani besedi: livreja je posebno oblačilo služabnikov, banket pa je slavnostna pogostitev Projekt Gutenberg, Poljske pravljice, A. J. Glińs

Poznaš pregovor: kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni? Tale kratka eskimska pravljica pripoveduje o lovcu, ki najprej ni bil preveč prepričan o darilu, ki mu ga je ponujala lisica. Pa si je k sreči le premislil in izkazalo se je, da darilo le ni bilo tako majhno. Zlata ptica, Pravljice iz igluja, Eskimske ljudske pripovedke, Izbral in zapisal Jan Suchl, Prevedla Zden